clic qui per accedere alla google map con le pagine in italiano

 

 

 

 

Goriški grad se nahaja na griču, s katerega lahko občudujemo čudovit razgled nad celotno pokrajino, bodisi slovensko kot italijansko. Grad je starodaven, saj so ga zgradili v srednjem veku in je bil residenza Goriških grofov. Med prvo svetovno vojno so ga porušili in so ga takoj zatem obnovili. Galvni vhod gre skozi Leopoldinska vrata, ki vodijo na grajski trg, kjer stojijo stavbe iz različnih obdobij. Veliko je muzejev med katerimi velja omeniti tistega iz prve svetovne vojne, muzej mode in umetne obrti ter muzej raznih arheoloških najdb. Blizu gradu je majhna cerkvica oz. Cerkev Sv. Duha.

Spomladi in poleti je na gradu veliko manifestacij kot npr. predvajajo razne filme, so koncerti, gledališke in zgodovinske predstave.

 

 

 

Palača je zelo pomembna goriška arhitektonska stavba iz XVIII. stoletja. Stavbni načrt, med letoma 1732 in 1745, je zasnoval Niccolò Pacassi, delo pa je naročil takratni princ Attems - Petzenstein. Dandanes pa je palača sedež pokrajinskega muzeja.

 

 

 

Vila v parku Coronini se nahaja na drevoredu XX. septembra in so jo zgradili leta 1597. V njej ne živi več nihšče, saj tudi zadnji grof je umrl. Pred vilo je čudovit park, v katerem rastejo stoletna drevesa in posebne vrste rastlinstva.

 

 

 

V središču parka se nahaja spomenik padlim iz prve svetovne vojne, ki so ga zgradili leta 1923, na podlagi načrta Enrica Del Debbia, na področju starega občinskega pokopališča. Ostali spomeniki pa so posvečeni raznim osebnostim, ki so jih usmrtili Avstrijci med prvo svetovno vojno, kot npr. Vittorio Locchi, Giovanni Maniacco in Emilio Cravos.

Park pa je seveda tudi kraj sprostitve za otroke in za odrasle.

 

 

 

Trg Transalpina je mojstrovina železniškega stavbarstva. Proga je dolga 108 km in so jo zgradili med letoma 1901 in 1906. Takrat je bil ta Trg zelo pomemben, saj je povezoval Dunaj s Trstom in Primorsko. Med prvo svetovno vojno so ga uporabljali za premikanje Avstrijskih čet na Soški fronti.

 

 

 

Stolnica je sestavljena iz treh ladij v baročnem slogu in v svoji notranjosti se nahaja grobnica zadnjega Goriškega grofa, Leonarda Tirolskega. Stolnica je posvečena Svetima Hilariju in Tacijanu, ki jih praznujemo 16. marca. Prižnico so zgradili v XVIII. stoletju.

 

 

 

 

Sinagoga se nahaja v stari judovski četrti, v ulici Graziadio Isaia Ascoli. Zgradili so jo leta 1756. V sinagogi je tudi muzej, katerega so poimenovali "Jeruzalem na Soči". Dandanes v sinagogi ne opravljajo več judovskih obredov, ampak jo lahko obiščemo. Za šole in za mladino organizirajo vodene oglede.

 

 

 

Cerkev Sv. Ignacija so leta 1562 dali zgraditi Jezuiti v gotskem slogu in se nahaja na trgu Vittoria.

 

 

 

 

 

 

 

Slovenski jezik spada med slovanske jezike. Slovensko govori avtohtono prebivalstvo v obmejnem pasu z Republiko Slovenijo (kjer je slovenščina uradni jezik), slovensko govorijo tudi na avstrijskem Koroškem (glavno mesto Celovec) in na Madžarskem v Železni županiji (Vas Megye) v Porabju (glavno mesto Szombathely). V deželi Furlaniji Julijski krajini, kot že rečeno, se govori slovensko vzdolž meje v občinah od Milj do Trbiža. Slovenska jezikovna skupnost Furlanije Julijske krajine, ki jo istovetimo s slovenskim manjšinskim jezikom znotraj italijanske republike, se lahko za ohranjevanje svoje jezikovne identitete opira na kulturno in znanstveno stvarnost Republike Slovenije.

Avtohtona slovenska narodna skupnost v Republiki Italiji poseljuje širši obmejni pas v treh pokrajinah Avtonomne dežele Furlanije-Julijske Krajine; gre za Pokrajino Trst oziroma Tržaško pokrajino, za Pokrajino Gorica oziroma Goriško pokrajino in za Pokrajino Videm oziroma Videmsko pokrajino. Glede števila obstajajo različne ocene. Menimo, da so najbolj realistične tiste ocene, ki se gibljejo med 70.000 in 80.000 pripadnikov. V Tržaški in Goriški pokrajini je narodna skupnost pomembno bolj zaščitena kot v Videmski pokrajini, kjer se Slovenci še vedno borijo  za osnovne manjšinske pravice. Leta 2001 je sicer bil sprejet Zakon o zaščiti slovenske manjšine v Italiji.

Pred kratkim je italijanski uradni list, objavil odlok s seznamom 32 zamejskih občin, kjer bo veljal zakon za zaščito slovenske manjšine.

Gre za seznam, ki ga je že leta 2003 odobril Institucionalni paritetni odbor za vprašanje slovenske manjšine, a ga nekdanja Berlusconijeva vlada ni hotela potrditi. Odbor je junija letos seznam znova potrdil, septembra pa ga je podpisal tudi italijanski predsednik Giorgio Napolitano.

Šest občin, kjer bo veljal zakon, ki med drugim prinaša dvojezične napise, se nahaja v tržaški pokrajini (vključno s Trstom), osem v goriški (skupaj z Gorico), osemnajst pa v videmski pokrajini (vključno s Čedadom in Trbižem).

Institucionalni paritetni odbor, ki je seznam oblikoval, sestavlja 20 članov. Od tega je deset italijanskih državljanov slovenskega rodu.

 

 

 

 

La lingua slovena, appartenente al ceppo delle lingue slave, è parlata da popolazioni autoctone oltre che nel territorio della confinante Repubblica di Slovenia (in cui lo sloveno ha carattere di lingua ufficiale), anche nel Land austriaco della Carinzia (con capoluogo Klagenfurt) e nella Contea ungherese di Vas Megye (con capoluogo Szombathely). Nella Regione Friuli Venezia Giulia , come già rilevato, lo sloveno è parlato nella fascia frontaliera che va dal Comune di Muggia al Comune di Tarvisio. La comunità linguistica slovena del Friuli Venezia Giulia , che si identifica in una lingua minoritaria della Repubblica italiana, può fare specifico affidamento per la salvaguardia della propria identità linguistica alla realtà culturale e scientifica della Repubblica di Slovenia. Il numero della popolazione totale si aggira intorno ai 70.000 fino ai 80.000 abitanti Sloveni.

In provincia di Gorizia la comunità slovena è storicamente presente su una stretta fascia lungo il confine con la Slovenia. Comunità di sloveni sono presenti anche nei centri industriali della Bisiacaria.

Lo sloveno è parlato dagli sloveni della città di Gorizia, a causa della vicinanza al confine sloveno, e in alcune parti di Monfalcone, di Ronchi dei Legionari e di Sagrado. Nel comune di San Floriano del Collio e in alcune frazioni di Cormons, Dolegna del Collio e Gorizia (Podgora - Piedimonte) è diffusa la variante detta dialetto del Collio (briško narečje), mentre nei comuni del Carso goriziano e nei sobborghi meridionali di Gorizia si parla il dialetto carsico (kraško narečje).

Comuni a maggioranza slovena nella Provincia di Gorizia:

 

 

Il 12 settembre 2007 rimarrà nella storia della comunità slovena in Italia una data da ricordare per due avvenimenti da lungo attesi. In quel giorno ha preso avvio la scuola media bilingue nella provincia di Udine e il presidente della Repubblica italiana, Giorgio Napolitano, ha firmato il decreto, che di fatto apre le porte all’attuazione della legge di tutela della minoranza slovena in base alla legge 38/2001 in 32 comuni della fascia confinaria.